Venček Ptujskih

ŽE PET LET, SPOMINI NOVI Z VAMI SMO...

 

ŠE PET MINUT TE IZ SRCA BOM LJUBIL,

IZ SLADKIH RIM TI SPLETAL BOM SONET.

ŠE PET MINUT, POTEM TI BOM OBLJUBIL,

DA KONEC NAJINIH JE LEPIH LET.

 

MODRE OČI, KAKOR OGENJ ŽAREČ POGLED,

VROČE DLANI V PRSIH GREJEJO HLADEN LED.

ODPRTIH UST BREZ BESED ČAKAM, KO LUNA GRE SPAT,

V KRISTALNO MEGLO UJET, KADAR GRE ZIMA V POMLAD.

MODRE OČI, VONJ PO SANJAH V PRAMENU LAS,

VROČE DLANI, BLAG DOTIK, KI USTAVI ČAS.

ODPRTIH UST BREZ BESED ČAKAM, KO LUNA GRE SPAT,

LE ŠE PET MINUT S TEBOJ OSTAL BI RAD.

 

ŽELIM SI LE, DA VEŠ,

PREDEN STRAN OD MENE GREŠ,

DA LEPE DNI, SI DALA MI TI.

NIKDAR NE BO MI ŽAL,

DA SEM TEBE KDAJ SPOZNAL,

ČEPRAV OD BOLEČIN NOCOJ DRHTIM.

 

ZADNJI TVOJ POLJUB,

PA BO OSTAL Z MENOJ,

TISOČ LET GA ŠE NE POZABIM.

ZADNJI TVOJ POLJUB,

NEŽEN KOT TI, DEKLE,

JE UTEHA ZA SRCE.

 

VČASIH BIL SEM TIH IN SRAMEŽLJIV,

SO GOVORILI VSI, DA RES SEM PRIDEN FANT.

PRED DEKLETI SEM SE RAJŠI SKRIL,

POTEM POSTAL SEM MUZIKANT.

 

POSTAL SEM OSVAJALEC ŽENSKIH SRC,

KER GOVORIJO VSI TAKO.

ZAKAJ BI BRANIL SE, DOKAZOVAL,

SAJ VEDNO BOLJ MI VŠEČ JE TO.

ODKAR O MENI TAK SE ŠIRI GLAS,

IMAM ŠE JESTI KOMAJ ČAS,

KER ENA KLIČE, DRUGA TRKA MI,

PRI MENI TRETJA SPI.

 

KO SEM ZAGLEDAL TE MED MNOŽICO LJUDI,

VSA ZAMIŠLJENA HITELA NEKAM SI,

PRIŠLA JE K NAM JESEN, SPRIJAZNIL SEM SE ŽE,

A SPET SE VSE ZAČNE, NA FAKSU SREČAM TE.

 

ZDAJ VEČ NE IŠČEM TE MED MNOŽICO LJUDI,

SAJ DOBRO VE SRCE, KJE ČAKAŠ ME,

ŠE FAKS MI BOLJ JE VŠEČ, ODKAR SVA PAR MIDVA,

ŠTUDENSKE URICE SI KRAJŠAVA.